Zamoti se from Desetina resnice by Vsemag

Vsak dan se zbudiš s čirom na želodcu, razjeden, bolehen in nenaspan.
Vstaneš in se ti zvrti, ampak, no, daj... daj se vsaj umij.
Pogled v ogledalo, to nisi ti in tako se ti realnost razblini pred očmi.
Glasna muzika, ko hodiš, si vsaj manj osoren,
ampak, ko vidiš, da te ljudje gledajo, bi bil najraje prozoren.
Sam sebi si to delaš, vpadljive cune, čudna frizura, med ljudmi izpadeš kot zblojena figura.
Začneš razmišljati o njej, poizkušaš si prikazati nekakšno celostno sliko, ampak ne, ostali so
samo še detajli, njene oči, ustnice, tista njena pega, občutek njene kože, njenega smeha.
Zamotiš se s telefonom, z delom, a tvoj um bega.
Spominjaš se svojih raz, svoje krvi, kako nepomembnega si se počutil tiste noči.
Nisem več ta, nisem več on, zamoti se, zamoti se!
Bila si edino, kar me je spravilo ven, postavilo na noge. Prijateljem sem se rajši izmikal.
Govorila si mi, da ne čutiš sreče, in od takrat naprej mi je bil vsak tvoj nasmeh lažen.
Okriviš sebe za njeno oddaljenost, njeno brezčutnost, morbid in samopodobo.
Ti si kriv, kdo drug?
Ne bom gledal, kako se končuješ.
Zaslužiš si vse, samo mene ne.
Nekdo izreče tvoje ime, končno konec teh misli, stresi glavo, odmisli.
Dan preživiš v megli.
Ljudje opazijo, da si utrujen, rečeš, da si imel veliko dela, v resnici samo ne moreš glave
umiriti do točke spokoja.
Vidite temo, nič.

Vidim blisk, grom in žarkov roj.

• Alternative
• Midwest
• noise
• post-rock
• shoegaze
• Slovenia